|  DOMOV   |    VIZITKA   |    KONTAKTNA STRAN   |    GRMIS    |    ADMINISTRACIJA  
Prijava
KONTAKTNE INFORMACIJE

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Grm Novo mesto - 
center biotehnike in turizma  
Sevno 13
8000 Novo mesto
Tel: 07 39 34 734
Fax: 07 39 34 710
e-mail: referat-grm@guest.arnes.si

URADNE URE REFERATA:
vsak delovnik od 9:00 do 10:30,
petek tudi od 14:00 do 16:00.
VIZITKA

Nahajate se tukaj

    STROKOVNE EKSKURZIJE ŠTUDENTOV

    Ekskurzija po Gorenjski,  2. 3. 2016
    Na našo zadnjo skupno ekskurzijo smo se podali na potep po Gorenjski. Obiskali smo Čebelarski muzej gospoda Francija Strupija v Spodnjem Brniku. Rojstno hišo svoje žene je preuredil v kmečko-čebelarski muzej, kjer so razstavljeni stari predmeti s podeželja. Te predmete je gospod Franci skrbno zbiral iz različnih virov, sedaj pa z gorečo dobrodušnostjo pripoveduje njihove zgodbe. S svojo preprostostjo in iskrenostjo očara obiskovalce, ki pozabijo na čas. Ob medu in čaju se razvije prijeten klepet in gostitelja nam razkrivata svoje doživljaje. Prijeten začetek našega odkrivanja Gorenjske nas popelje v vas Pšata, kjer stoji ribogojnica z istim imenom. Ribogojnica ima status ribogojnice, proste VHS/IHN v skladu z določili Direktive sveta 2006/88/ES, hkrati pa je v postopku pridobivanja statusa ribogojnice proste BKD. Sprejel nas je direktor podjetja Vodomec d.o.o., gospod Janez Vidmar, in nam razkazal njihov obrat. V lasti imajo štiri ribogojnice, njihova glavna dejavnost v tej pa je prirast oplojenih iker rdeče šarenke za nadaljni razvoj, izvažajo pa jih v glavnem na Dansko. Poleg vališča s kalifornijskimi valilniki in Zugerjevimi kozarci ima 120 rotacijskih bazenov, 2 betonska  in 13 plastičnih koritastih bazenov. Vališče deluje s kapaciteto 5 do 6 milijonov iker na leto. Iz ribogojnice se prodajajo različne kategorije rib: ikre, zarod, mladice in plemenske ribe. V sodelovanju z Biotehniško fakulteto poteka tudi pedagoško raziskovalno delo, kjer študentje lahko opravljajo prakso in praktičen del diplomske naloge. Ker nas je lakota že pošteno priganjala h kosilu, smo se odpravili na našo zadnjo točko, tj. na Kmečki turizem Blaž, na Dobeno. Na cca. 30 ha veliki kmetiji se živali sprehajajo prosto po posestvu. Bolj kot kmetijstvu se posvečajo gostinski dejavnosti, saj kmečki turizem pri njih obratuje že skoraj 30 let. Poroke, različne prireditve za praznike, krsti, obletnice in še marsikateri drug dogodek lahko doživite pri njih, lahko pa se odpravite na bližnji vrh Debeno in se kot pohodniki ustavite na okusnem in obilnem kosilu.
     
    Študentka: Tamara Marinček

    Strokovna ekskurzija po Dolenjski
    V sredo, 10. 2. 2016, smo se tri študentke in profesor Sebastjan Repnik odpravili spoznavat osrednjo Dolenjsko. Najprej smo se napotili na kmetijo Vidmar v vas Gombišče, kjer vzrejajo prelepe konje pasme Haflinger. Žal se zaradi vremena nismo odpravili na potep s konjsko vprego, smo pa spoznale še krškopoljske prašiče in varuha domačije (psa). Z gospodarjem Jožetom smo klepetali o njihovem konjeniškem društvu ter dogodkih, ki jih organizirajo; o kašči, ki so jo postavili za preživljanje prijetnih trenutkov in o načrtih za prihodnost. Po toplem čaju pri Vidmarjevih smo se odpravili v vinsko klet Frelih, v Šentrupert, kjer smo imeli degustacijo treh vin in treh penin: Cviček od Fare, Zeleni Silvanec, Modra Frankinja barik, Šentrupertska penina, penina Kappelman in rdeča Penina od Fare. Sprejela nas je gospa Frelih, ki nam je povedala veliko o tradiciji njihove vinske kleti, o njihovi gostinski in nastanitveni ponudbi ter o samih vinih. Naša zadnja točka pa je bila Gostilna Repovž v Šentjanžu. Gospod Gregor nam je razkazal njihove sobe in  ob domačih jabolčnih krhljih, predstavil njihovo ekološko kmetijo. Glavni pridelek so jabolka topaz, imajo pa tudi manjšo trgovinico za izdelke, kot so sokovi, marmalade, žita ipd. Njihova gostinska ponudba pa je znana daleč naokoli, predvsem zaradi pestre ponudbe, znanih kuharjev, ki jih gostijo in visokega nivoja pogostitve, ki je posledica tradicije in veliko znanja. Pomanjkljivosti vidi v premajhni ponudbi dogodkov v okolici, zaradi česar turisti ne ostanejo več dni. Za prihodnost imajo še veliko načrtov, ki vključujejo celotno družino in upa, da bi se lahko posvetili skrajšani, vendar intenzivni gostinski ponudbi ob koncu tedna.

     

    Članek – Ekskurzija Bela Krajina, 16.12. 2015
    Bela Krajina je pretežno kraška pokrajina med Gorjanci, Kočevskim Rogom in Kolpo v jugovzhodni Sloveniji znana po steljnikih in brezah. Skupaj s profesorjema Sebastjanom Repnikom in Antonom Pezdircem smo se odpravili v ta del Slovenije 16.12.2015. Ob 8. uri smo obiskali turistično kmetijo Cerjanec ob izviru Krupe. Po dobrodošlici in kratki predstavitvi kmetije nam je mlada gospodarica Daniela razkazala njihovo tradicionalno belokranjsko hišo, ki služi kot muzej, konferenčna ali pa pogostitvena soba. Kar nekaj znanih Slovencev izhaja iz Bele Krajine, med njimi je tudi Janko Lavrin, literarni kritik, zgodovinar in prevajalec, kateremu so na tej kmetiji postavili spominsko tablo kot počastitev njegovega dela. V hiši se nahaja tudi razstava belokranjskih vezenin na domačem lanenem platnu – večina je stenskih prtov. Na ogled so tudi skice narodnih noš Bele Krajine, ki so last Belokranjskega muzeja v Metliki. Blizu kmetije izvira tudi kraška reka Krupa dolžine 2,5 km, na kateri so včasih obratovale štiri žage in dva mlina. O starih običajih, rokodelstvu ter življenju na vasi in v mestu smo še več izvedeli v Belokranjskem muzeju Metlika, ki letos praznuje 65 letnico obstoja. Stalna razstava dobro prikazuje zgodovinsko zapuščino in predstavlja vez med preteklostjo in sedanjostjo. Muzej prispeva k utrjevanju narodne zavesti in regionalne identitete v izobraževalnih procesih, s stalnimi in občasnimi razstavami, založniško dejavnostjo ter pedagoškimi, andragoškimi in popularizacijskimi programi. Da pa nismo samo gledali in poslušali, smo tudi okušali. V Vinski kleti Metlika smo pri degustaciji šestih vin spoznali okuse Belokranjčana, Laškega rizlinga, Rumenega muškata, Portugalko, Metliško črnino in barik Modro frankinjo skupaj z Belokranjsko pogačo. Seveda smo se sprehodili tudi po pod zemljo zgrajeni 108 metrov dolgi vinski kleti, kjer nam je prijazna poznavalka vin (sommelierka) Marica povedala več o sami Vinski kleti Metlika, pridelavi vin in njihovem shranjevanju. Z letno proizvodnjo okoli 750.000 litrov vina zadružna vinska klet pokriva celotno vinogradniško področje vinorodnega okoliša Bele Krajine. Pot smo zaključili v Gostišču na Hrastu, kjer smo se po obilnem kosilu odpravili proti Višji strokovni šoli Grm.
    Tamara Marinček, 2. letnik Upravljanje podeželja in krajine

    Članek – Ekskurzija Kras,  18.11.2015

    V sredo 18.11.2015 smo se skupina študentk predmeta Turizem in rekreacija na podeželju skupaj z mentorjem odpravili na Kras. Takoj ob prihodu v Dutovlje smo se okrepčali v gostilni Ukmar, kjer so z dobrim vzdušjem in klasičnim kosilom poskrbeli, da smo se počutili dobrodošli. Dobro podkrepljeni smo se odpravili na Turistično informativni center Dutovlje v Bunčetovi domačiji, kjer nam je kljub slabšemu vremenu informatorka razkazala Pepin vrt. Na vrtu so prikazana lokalna zelišča, ki jih tamkajšnji domačini uporabljajo vsakodnevno in različne rastline, ki so značilne za primorsko pokrajino. Postavljena je tudi okrogla pastirska hišica iz skrilovca. Največja zanimivost pa je maketa zunanje stene primorske hiše z manjšim dvoriščem in vodnjakom. Seveda ni manjkala brajda s trto Amerikanko in kamnita miza s klopjo, ki v poletnem času poskrbita za senco in prijeten hlad. V prostorih TIC-a pa smo si ogledali razstavo lokalnih pridelovalcev vin. Pot smo nadaljevali v vas Lokev, kjer sta nam zakonca Rože razkazala Vojaški muzej Tabor. Ta shranjuje veliko število različnih predmetov iz prve in druge svetovne vojne, od različnih drobnarij kot so vžigalniki, gumbi, medalje... do večjih kot so noži, uniforme, orožje, kolesa.... Ogled je bil zelo poučen in poln informacij, saj je gospod Srečko kljub različnim zapletom in oviram posvetil tej temi veliko časa in energije. Poleg zbirke, ki se nahaja v kar štirih nadstropjih, pa je tudi sama zgradba zelo zanimiva že s svojim izgledom, predvsem pa z zgodovino. Preden smo odpotovali nazaj proti domu, smo se okrepčali še na domačiji Muha. Ob degustaciji mesnin, sira, oliv in vina nam je gospod Andrej (vodja domačije) povedal malo več o sami hrani, gostilni in njihovi turistični ponudbi. Polni vtisov smo se v večernih urah odpravili nazaj na Dolenjsko. Dokazali smo, da se da na Krasu kljub slabšemu vremenu doživeti marsikaj. 
     

     
    Tamara Marinček, 2. letnik Upravljanje podeželja in krajine


    Strokovna ekskurzija v Šentrupert, deželo kozolcev, 18. 3. 2015
    Študentje 1. letnika Višje šole Grm smo se z  mentorjem odpravili v slovensko deželo kozolcev. To je Šentrupert, kjer se stikajo kulturna dediščina naših prednikov, narava in turizem. Skupaj z vodičkama in profesionalno obrezovalko dreves smo počistili plevel in pripravili zemljo na vegetacijsko obdobje. Naučili smo obrezovati sejance sadnih dreves, hkrati pa smo občudovali spokojnost in utrujenost prastarih kozolcev. Muzej kozolcev stoji v eni manjših občin, v Šentrupertu, ki je tudi skupaj z lokalnimi skupnostmi ustvarila ekonomično, turistično točko. Ob muzeju stoji tudi turistično informacijska točka s prodajalno spominkov. Muzej velja tudi za odlično postojanko konjenikov, saj so konjev zelo veseli, popasejo travo med kozolci, hkrati pa še pognojijo zemljo rastlinam. Ekipa je bila zelo vesela, da smo jim pomagali urediti okolico, mi pa, da smo se tudi nekaj novega naučili. Za nagrado smo se odpeljali na Veselo Goro, kjer smo si ogledali muzej starih orodij in pripomočkov starih tudi 200 let. Meni je bila zelo všeč zbirka lesa vseh slovenskih vrst, no skoraj vseh. Ko je spomladansko sonce že malo pripekalo, smo se  odpravili proti domu, saj nas je čakala še dobra ura vožnje. Sama se bom zagotovo še enkrat vrnila v Šentrupert - deželo kozolcev.
    Zapisala:
    Nika Zupančič, študentka 1. letnika smer UPK

    Strokovna ekskurzija v Kamniško-Savinjske Alpe, 3. 3. 2015
    Kamniško-Savinjske Alpe so v zadnjem desetletju bile priča hitremu turističnemu razvoju in varstvu narave. Košček lepe krajinske podobe Kamniško-Savinjskih dolin je zagotovo Solčavsko, kjer smo si študenti 1. letnika Višje strokovne šole, smer upravljanje podeželja in krajine, pod mentorstvom mag. Sebastjana Repnika, ogledali to navdihujočo pokrajino in si s tem obogatili znanje. Strokovno ekskurzijo pa je organizirala študentka Petra Grudnik.
    Solčavsko je v letu 2009 prejelo naziv »Evropska destinacija odličnosti« na temo turizma in varovanih območij. Takšne in podobne informacije smo slišali, in si jih tudi ogledali, v Centru Rinka. Vodnica nas je popeljala v kletne prostore, kjer je urejena turistično informacijska točka za obiskovalce Solčavskega. Osrednjo celico predstavlja večnamenska dvorana za multimedijske predstavitve. Sami smo si ogledali 15-minutni predstavitveni video. Še prej pa smo se sprehodili po naročju Alp - tj. stalna razstava o življenju in naravi Solčavskega, ki nas popelje na sprehod iz prebivališča v hišo, na dvorišče k lesu in ovcam, v gozd, k potoku, na gorsko trato, do skal in v gore. V pritličju sem sama tudi kupila ročno izdelano vezenino iz Solčavske volne, kjer so na voljo tudi drugi izdelki s Solčavskega in širšega okoliša. Nato smo se odpravili na manjši sprehod do veličastnega 90 m visokega slapa Rinka. Zaradi svoje mogočnosti in višine je Rinka od leta 1987 naravni spomenik in eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji. Ker nam je bilo vreme naklonjeno, smo najdlje občudovali padajočo vodo na svoj zmrznjen podstavek. Vendar smo se zaradi praznih želodčkov hitro odpeljali na panoramsko cesto in do izletniške kmetije Klemenšek, kjer smo se tudi dodobra okrepčali s kosilom. Kmetija na Klemenčem, kot se tam reče po domače, je namreč ena najbolj fotografiranih na različnih domačih in tujih turističnih katalogih. Fotografija kmetije je dobila 2. nagrado na natečaju Poslikajmo Slovenijo 2009. Odlikujejo se v kulinariki, predstavitvah, animacijah, o življenju včasih na Solčavskem, predvsem pa po izviru kisle vode nekaj metrov po klancu in veličastnem razgledu. Gospodar kmetije, gospod Klemenšek, nam za prijeten zaključek razkazal še dragoceno in hkrati zanimivo zbirko starih orodij. Ker nas je čas že cel dan prehiteval, smo nato odhiteli še na Ranč Burger v Venišah. Sošolka Petra Grudnik, ki je tam že kar domača, nam je razkazala hotel in sobo za mladoporočence, wellness, jahalnico in konje, nakar smo se še pogostili z izvrstnim domačim sirom, mesnim želodcem, šinkom, pršutom, domačim sirnim namazom in koruznim kruhom. Študentje predmeta Turizma in rekreacije iz Grma se tako zahvaljujemo za gostoljubnost in predstavitvijo vaših naravnih in družbenih bogastev. Se vidimo spet na Solčavskem!
    Nika Zupančič

    STROKOVNA EKSKURZIJA NA KRAS

    Študentje prvega letnika višje strokovne šole, program Upravljanje podeželja in krajine, smo se 12. decembra 2014, v okviru predmetu Turizem in rekreacija na podeželju, odpravili na strokovno ekskurzijo po Krasu.
     Izpred šole smo se odpravili okoli pol devete ure in se odpeljali z mentorjema, prof. Pezdircem in prof. Repnikom, proti prvi destinaciji strokovne ekskurzije – Grad Prestranek. Grad je le 5 km oddaljen od Postojnske jame in obsega posestvo veliko 300 ha, ki navdušuje vse ljubitelje dobre slovenske hrane, narave, živali, predvsem pa ljubitelje konj. Je odlično izhodišče za sprehode, bodisi na konjskem hrbtu, bodisi peš ali s kolesom. V celoti nam je bila predstavljena kmetijska dejavnost, predvsem živinorejska, in reja nemške črne pasme goveda Angus ter islandskih ponijev. Po ogledu gradu Prestranek smo se odpravili na turistična kmetijo, ki se nahaja v osrčju Krasa, na gričku Tabor, v Tomaju. Na turistični kmetiji Škerlj (po domače roskeni) se s kmetijstvom ukvarjajo že več stoletij, že od nekdaj pa so se ukvarjali s pridelavo sadja, zelenjave, čebelarstvom in vinogradništvom. Da bi naša skupina popotnikov doživela celovito ponudbo izdelkov, smo degustirali različna vina in domač teranov liker; da trebuščki ne bi ostajali lačni pa so nam pripravili vrsto domačih mesnih izdelkov za pokušino. Ker so sončni žarki prodrli skozi goste oblake, je bil ogled turističnih kmetij še toliko bolj idiličen. Kamnite stavbe in ograde smo videli tudi na naslednji turistični kmetiji Petelin - Durcik v Pliskovici, kjer se prvenstveno ukvarjajo z vinogradništvom. Gospa Petelin - Durcik nam je, skupaj s toplim sprejemom, postregla okusen pršut s tradicionalno pečeno polento in teranom žlahtne barve. Za piko na i pa smo si ogledali še hostel Kras, na nekdanji Slamčevi kmetiji, ki je danes urejena in namenjena različnim popotnikom in družinam. Ohranjena je stara gradnja hiše, ognjišča, poleg tega pa se ob domačiji odpira še dokaj veliko dvorišče namenjeno različnim družabnostim. Ogledali smo si prostore znotraj hiše, ki je naravnost čudovita. V bližini je tudi Pliskina pot, tj. kraška učna pot, krožno speljana, po planotastem svetu v osrčju Krasa. Zelo zanimive so oznake poti, ki so okrogle oblike s podobo ovčke na sredi.

    Zvečer se je naša strokovna ekskurzija končala s spancem na avtocesti, v mislih pa pogledi na Kras, obsijan s soncem.
    Nika Zupančič, UPK, 1. letnik, 2014/15

    Strokovna ekskurzija v Belo krajino, 21. 11. 2014
    Študenti 1. letnika, programa Upravljanje podeželja in krajine, smo se v okviru predmeta Turizem in rekreacija na podeželju, pod mentorstvom profesorja Sebastjana Repnika, udeležili strokovne ekskurzije v Belo krajino. Skupaj, še s profesorjem Pezdircem, smo se ob 8. uri odpravili izpred Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma, in neučakano pričakovali, kaj nam bo prinesel dan. Naša prva postaja je bila turistična kmetija Cerjanec, ob izviru Krupe. Ob prihodu so nam gostitelji zaželeli dobrodošlico in nas pogostili s kozarčkom jabolčnega soka ter piškoti. Mlada gospodarica Daniela nam je razkazala njihovo tradicionalno belokranjsko hišo, ki služi kot muzej, kjer smo se sprehodili skozi čas. Izvedeli smo, da se je v vasi na Krupi rodil pomemben Slovenec, Janko Lavrin, literarni kritik, zgodovinar in prevajalec. Na podstrešju hiše se nahaja razstava belokranjskih vezenin na domačem lanenem platnu (mimogrede po tem je Bela krajina dobila tudi ime) s poudarkom na stenskih prtih, ki so ročno delo njihove stare mame Olge. Na ogled so tudi skice narodnih noš Bele krajine, ki so last Belokranjskega muzeja v Metliki. Starejšim razstava v belokranjski hiši vzbudi nostalgijo na mladostne dni, medtem ko se mlajši seznanijo z običaji in načinom življenja njihovih prednikov. Blizu izvira tudi kraška reka Krupa, ki je žive zelene barve in je dolga celih 2,5 km. Ob izviru je majhna postojanka in mogočen pogled na steno izvira. Nato smo v Damlju, na kmetiji Žagar, bili deležni prisrčne degustacije z desetimi vrstami domačih marmelad, nekaj likerjev, sokov in pristne tople belokranjske pogače. Po sladkih prstkih smo se odpeljali na najjužnejšo točko Slovenije, v vas Žuniči. Šokčeva domačija v Žuničih je primer ohranjene domačije z značilno ljudsko arhitekturo, s katero Zavod upravlja in že služi kot zametek informacijskega centra Krajinskega parka Kolpa. Pri Šokčevih so predstavili vsestransko uporabo lana, konoplje in volne. Degustirali smo tudi kanček metliške črnine, različne medove, medene izdelke itd. Na Bajukovi turistični kmetiji smo se dobro okrepčali in si s polnimi trebuhi ogledali še vinsko klet. Nato smo se neradi poslovili ter se odpravili proti domu.
    Zapisala:
    Nika Zupančič, študentka 1. letnika