|  DOMOV   |    VIZITKA   |    KONTAKTNA STRAN   |    GRMIS    |    ADMINISTRACIJA  

Nahajate se tukaj

    Konferenca Konzorcija biotehniških šol Slovenije z naslovom POMEN NARAVOVARSTVENEGA IZOBRAŽEVANJA ZA USPEŠNO KMETOVANJE

    V sredo, 29. avgusta 2018, je na sejmu AGRA 2018 v okviru projekta LIFE NATURAVIVA (LIFE16 GIE/SI/000711) potekala konferenca Konzorcija biotehniških šol Slovenije z naslovom POMEN NARAVOVARSTVENEGA IZOBRAŽEVANJA ZA USPEŠNO KMETOVANJE. Ob izkušeni moderatorki, ravnateljici OE Višje strokovne šole, Grm Novo mesto, ge. Heleni Jurše Rogelj, so svoje videnje predstavili ddr. Ana Vovk Korže, Univerza v Mariboru, s prispevkom Naravno kmetovanje kot priložnost za mlade (primeri dobrih praks), dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo, s prispevkom Pomen znanja v naravovarstvu – primer opraševalcev ter dr. Mateja Colarič Bajc, Grm Novo mesto, Višja strokovna šola, s prispevkom Poznavanje in uporaba naravnih sovražnikov škodljivih organizmov kot ključ do uresničitve ciljev Nacionalnega akcijskega programa za trajnostno rabo FFS in s tem do uspešnega kmetovanja.

     Ddr. Ana Vovk Korže je predstavila primere dobrih praks s področja naravnega kmetovanja, npr. lastni zalivalni sistem, gomilaste grede, glinene posode za zadrževanje vlage, visoke grede, travne mulde, zemljanko ..., kar tudi udejanjajo na Učnem poligonu za samooskrbo Dole. Predavateljica je bila izzvana s strani avditorija, ki so ga v veliki meri sestavljali predstavniki različnih biotehniških šol Slovenije ter druga strokovna javnost, če so takšni primeri dobrih praks možni tudi na večjih posestvih. Ddr. Vovk Koržetova je pritrdilno ponazorila s primeri uspešnih kmetij največ v velikosti od 20 do 30 ha po Sloveniji ter po različnih krajih v Avstriji. Dr. Danilo Bevk je pripravil predavanje o pomenu različnih vrst opraševalcev za rastlinsko pridelavo. Poslušalce je izzval, če poznajo približno število vrst divjih opraševalcev v Sloveniji (več kot 500). Poudaril je zlasti vpliv opraševalcev na količino in kakovost plodov, predstavil je tudi načine kako varovati pestro združbo opraševalcev. Zbrane je seznanil tudi s prednostmi divjih opraševalcev pred medonosnimi čebelami z vidika učinkovitosti opraševanja kmetijskih rastlin v bolj zahtevnih vremenskih razmerah. Dr. Mateja Colarič Bajc je najprej na kratko omenila kaj sploh Nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2012–2022 predvideva in kako močno je povezan z varovanjem in uporabo naravnih sovražnikov škodljivih organizmov. Nadalje je predavateljica predstavila praktične primere ohranjanja naravnih sovražnikov, ki jih uporabljamo tako na njivskih površinah kot tudi v trajnih nasadih - t. i. varovalno biotično varstvo. Sledil je prikaz primerov naravnih sovražnikov, ki se jih včasih sploh ne zavedamo, da so naši nepogrešljivi pomočniki pri varstvu rastlin. Omenjena je bila tudi pravna podlaga za netržno in tržno uporabo naravnih sovražnikov oz. širše gledano za uporabo biotičnega varstva v Sloveniji.
     
    Konferenca se je zaključila z razpravo, kjer so se vključili posamezni direktorji in ravnatelji biotehniških šol Slovenije ter predstavnica Zavoda za varstvo narave. Slednja je opozorila na invazivne organizme (projekt LIFE ARTEMIS - tujerodne vrste) ter na previdno uporabo tujerodnih vrst koristnih organizmov za namen biotičnega varstva, saj so le-ti tudi potencialno invazivni. Sodelujoči so bili ob zaključku konference enotnega mnenja, da je naravovarstveno izobraževanje nujno za uspešno kmetovanje.
     
    Dogodek smo zbrani zaključili na predstavitveni stojnici organizatorja konference Konzorcija biotehniških šol Slovenije s prijetnim pogovorom in malico, ki jo je za ta namen pripravil Grm Novo mesto, za kar se organizatorjem najlepše zahvaljujemo.
     
    Pripravila: dr. Mateja Colarič Bajc, Grm Novo mesto