VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

ERASMUS+ PROGRAM z AFRIKO – projekt WARMING SCHOOLS, 3. del
V začetku marca 2024 se je v sklopu Warming schools projekta pričel Erasmus + program (delovni naslov je ERASMUS-EDU-2023-CB-VET), v katerem sodelujejo 4 evropske (Švedska, Nemčija, Italija in Slovenija) in 4 afriške države (Ruanda, Somalija, Kenija in Tanzanija). Glavna usmeritev je trajnostni razvoj. Sodelujoči partnerji so: Nordic Horizont Institut AB (Švedska), Via Kreaktion gUG (Nemčija), Scambieeuropei (Bologna, Italija), Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma (Novo mesto, Slovenija), Nordic Horizont Institute (Kigali, Ruanda), Putland Technical University (Somalija), Cube Inovation Hub iz Zanzibarja (Tanzanija) in Horizon Institute of Entrepreneurship Development (Kenija). Več o projektu: tukaj.Predstavljamo tretji del projekta Erasmus + Warming schools programa z opisom in fotografijami, ki je potekal oktobra 2024 znotraj šolskih inštitucij, ki sodelujejo v tem programu. Sodelujoče šole so bile Cube Inovation Hub iz Zanzibarja (Tanzanija), Putland Technical University iz Somalije in Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma.
 
Na sodelujočih šolah so izvajanje programa o izbrani temi trajnosti spremljali gostje iz drugih držav. V Tanzaniji je delo opazovalca (t. i. job shadowing) opravila oseba iz v programu sodelujočega podjetja Scambioeuropie, v Somaliji oseba iz Horizon Instituta (Kenija) in v Sloveniji oseba iz Via Kreation (Nemčija). Program v obsegu 50 šolskih ur je na Grmu Novo mesto potekal v okviru učnega programa Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije (v programu kmetijsko podjetniški tehnik (4. c – 14 dijakov) in naravovarstveni tehnik (3. d – 15 dijakov in 4. d – 8 dijakov), v okviru programa Srednje šole za gostinstvo in turizem (program Gastronomske in hotelske storitve (2. b – 16 dijakov) in program Gastronomija in turizem (3. a – 9 dijakov) ter v okviru učnega programa Višje strokovne šole (program Upravljanje podeželja in krajine in Naravovarstvo (1. letnik - skupaj 8 študentov). Terminsko je program potekal v času od 9. do 18. oktobra 2024. Izvajanje programa je spremljala ga. Ana Kurth iz sodelujoče organizacije Via Kreation.
 
V programu sodelujoči učitelji iz Grma Novo mesto so bili: Barbara Turk (VŠŠ, UPK in NAR), Anton Goršin (KŠ Grm, 4. d : gozdarstvo – projektni dan), Matjaž Turk (KŠ Grm, 4. c: gozdarstvo praktični del), Boštjan Punčuh (KŠ Grm, 3. d: jesenski pregled čebeljih družin), mag. Marko Hrastelj (KŠ Grm, 3. d: postavitev stojišča za čebele), Maja Skubic Avsec (SŠGT – organizacija delavnic), Andreja Grill Novak (SŠGT, 2. b - jedi iz tatarske ajde in sezonske zelenjave) in Ruda Buršič Sršan (SŠGT, 3. a - turistični proizvod na temo trajnostnega turizma. Pri izvedbi programa je skupaj sodelovalo 8 učiteljev, 8 študentov VSŠ ter 37 dijakov KŠ Grm in 25 dijakov SŠGT.
 
Prvi dan poteka projekta je bila gostja ga. Anna Kurtih sprejeta pri ravnateljici KŠ Grm Novo mesto v njeni pisarni in nato od tu pospremljena v učilnico za naravovarstvo v novi šolski stavbi na šolskem posestvu, kjer so imeli dijaki 4. d, programa naravovarstveni tehnik projektni dan na temo trajnostnega gospodarjenja z gozdom. Dijaki so gostjo sprejeli s prisrčnim pozdravom, šopkom rož in simboličnim darilcem ter ji zaželeli prijetno bivanjem na šoli in v Sloveniji. Dijaki so se na projektnem dnevu seznanili z biotsko pestrostjo v slovenskih gozdovih in pomembnejšimi negovalnimi ukrepi v gozdovih pri uresničevanju njihove trajnostne vloge v okolju. Ker je bil ta dan tudi dan odprtih vrat šole, se je dijakom za krajši čas pridružila tudi skupina osnovnošolcev, ki se je zanimala za vpis v kmetijski program. Zato je bila izvedena še delavnica na temo trajnostnega gospodarjenja z gozdom.
 
Drugi dan projekta je bil namenjen čebelarstvu. Skupina dijakov programa naravovarstveni tehnik si je tako v okviru praktičnega pouka pri prof. Hrastelju ogledala šolski čebelnjak in hkrati razpravljala o zahtevah za pravilno postavitev stojišča za čebelnjak, kjer bodo zagotovljene primerne razmere za življenje čebel (manj bolezni, večje družine) in bo tudi prinos čebeljih produkt kar najboljši. Sledila je delavnica s prof. Boštjanom Punčuhom, kjer so si dijaki ogledali prenosne čebelje panje in se seznanili, kaj vse zajema jesenski pregled čebeljih družin. Potrebna je pozornost glede zdravstvenega stanja čebeljih družin in pa glede zadostnosti hrane za čebele. Spoznali so tudi potrebno zaščitno opremo za delo s čebelami.
 
V ponedeljek 14. oktobra je skupina dijakov 4. c (kmetijsko podjetniški tehnik) pri prof. Antonu Goršinu v okviru praktičnega pouka gozdarstva spoznavala vrste negovalnih ukrepov pri negovanju gozdnih sestojev. Najprej so bile v učilnici na šolskem posestvu predstavljene vrste gojitvenih ukrepov pri negi gozda z demonstracijo potrebnega delovnega orodja in delovne varnostne opreme, zatem je sledil ogled izvedenega praktičnega dela v gozdu na terenu. V gozdu v bližini Stopič (Lošče) je bil izveden ogled nenegovanega gozdnega sestoja, kjer še po 20 letih skorajda ni zanimivih gospodarsko pomembnih drevesnih vrst (prisotne predvsem grmovne vrste in manj zanimive pionirske drevesne vrste) in ogled negovanega mlajšega gozdnega sestoja (gošče), kjer so učinki nege opazni v številčnosti in večji kvaliteti gospodarsko zanimivih vrst in tudi v večji biotski pestrosti. Zadnji del tega dne pa je bil namenjen praktični demonstraciji poseka drevesa, ki ga je v šolskem gozdu v bližini Drganjih sel pod mentorstvom prof. Matjaža Turka izvedel Gregor Bohte, dijak 4. c. Po uspešno izvedenem poseku je prof. Turk udeležencem podrobneje razložil pravila sečnje, opozoril na pogoste napake pri sečnji in na nevarnosti, ki pretijo pri delu v gozdu.
 
Torek 15. oktober je bil namenjen gostinstvu in turizmu na Srednji šoli za gostinstvo in turizem. Dijaki 2. b iz programa Gostinske in hotelske storitve so s prof. Andrejo Grill Novak v okviru praktičnega pouka spoznavali jedi iz tatarske ajde in sezonske zelenjave. Seveda so se s pripravo jedi preizkusili tudi sami dijaki in pri tem pridobili dragocena nova spoznanja. Pri prof. Rudi Bršič Sršan pa so dijaki 3. a, programa Gostinstvo in turizem, v okviru projektnega dne izdelali turistični proizvod na temo trajnostnega turizma. V izdelavo turističnega produkta so vključili znamenitosti Škocjana, Šmarjete in Otočca.
 
Zadnja dva dni poteka projekta, 16. in 17. oktobra je bila gostja prisotna pri teoretičnem delu predavateljice Barbare Turk na temo trajnostnega gospodarjenja pri predmetu TRB, ki ga poslušajo študenti 1. l. NAR in UPK.
 
V prostem popoldanskem času smo gostji ponudili tudi nekaj pregovorne dolenjske domačnosti ter ji omogočili ogled nekaterih bližnjih znamenitosti (grad Otočec, samostan Pleterje in tipična zgodovinska šentjernejska vas ter Kostanjevica na Krki). Zaključek in slovo od gostje je bil v šolski restavraciji na Glavnem trgu. Na osnovi analize izvedenih projektov na sodelujočih izobraževalnih inštitucijah bo do januarja 2025 pripravljen program za izvedbo tabora v Keniji, kamor naj bi iz posameznih sodelujočih izobraževalnih ustanov poleg enega odraslega spremljevalca šlo še pet dijakov oz. študentov.
 
Poročilo pripravil: pred. Anton Goršin
     
 
KRATKA ZGODOVINA IN OPIS RUANDE
Ruanda, dežela tisočih gričev, ima na zahodu pretežno hribovit svet, na jugozahodu pa pretežno savanski svet, s številnimi jezeri po vsej državi. Klima je zmerna tropsko visokogorsko podnebje z dvema deževnima (februar – junij, september – november) in dvema sušnima obdobjema (julij – avgust, december – januar) v letu. Je ena izmed petih najbolj gosto naseljenih držav sveta. Največje in najbolj gosto je naseljeno glavno mesto Kigali. Najnižja točka je reka Rusizi, ki je na nadmorski višini 950 m. Najvišji vrh ima gora Karisimbi z višino 4507 m.
Pred osamosvojitvijo in ustanovitvijo republike je bilo v državi 18 plemen združenih v kraljestvu Ruanda. Leta 1897 je bila dežela kolonizirana s strani Nemcev, ki so jim nato leta 1919 sledili Belgijci. Oba kolonizatorja sta podpirala predvsem pleme Tutsijev. Hutsiji so se temu uprli že leta 1959 in leta 1962 pričeli dominirati. Ruandska domoljubna fronta je pod vodstvom Tutsijev leta 1990 sprožila državljansko vojno. Družbene napetosti so izbruhnile v 100 dni trajajočem genocidu 1994 leta.
Prebivalstvo je mlado in pretežno podeželsko. Okoli 80 % je kristjanov in 20 % muslimanov. Glavni jezik je kinyarwanda, mnogi pa govorijo in razumejo tudi angleščino, francoščino in svahili. Glavni izvozni tržni poljščini sta kava in čaj. Močno se razvija tudi turizem. V državi so trije nacionalni parki, v preostalem delu države pa prevladuje terasasto kmetijstvo. Akagera vsebuje značilne savanske živali (žirafe, sloni), park Volcaneos pa je dom približno tretjine svetovne populacije gorskih goril. Posebej zanimiv je tudi gozd Nyungwe, ki se ponaša s trinajstimi vrstami primatov. V tem gozdu je zabeleženo tudi okoli 280 različnih vrst ptic (26 endemičnih).
Samooskrbni pridelki so: matoke (zelene banane), krompir, sladki krompir, fižol, kasava, pšenica in koruza. Vzrejajo krave, koze, ovce, prašiče, piščance in zajce. V okolici Kigalija je tudi nekaj intenzivnih mlečnih kmetij. Kmetijsko pridelavo in rejo živali omejujejo pomanjkanje zemlje in vode, nezadostna in nekakovostna krma ter redne epidemije bolezni z nezadostnimi veterinarskimi storitvami.
 
PROJEKT WARMING SCHOOL - Raising education and aWAReness on environMental sustaINability throuGh schools
Z omenjenim projektom se želi na treh izobraževalnih ustanovah za poklicno izobraževanje pripraviti in izvesti program o trajnostnem izobraževanju glede na potrebe, ki so v posamezni državi. Z izobraževanjem naj bi pripravili mlade, da bi bili ambasadorji trajnostnega razvoja v domačem in tudi širšem okolju. Ta program naj bi tako izvajali na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma (Novo mesto, Slovenija), na univerzi Putland Technical University (Somalija), Cube Inovation Hub iz Zanzibarja (Tanzanija) in na inštitutu Horizon Institute of Entrepreneurship Development v Keniji.
Namen prvega uvodnega sestanka je bil predvsem v tem, da se sodelujoči udeleženci iz različnih inštitucij medsebojno spoznamo in da določimo okvirni potek programa. Delovno srečanje je vodila predstavnica Nordic Horizont Institut-a iz Kenije gospa Shila Rokocho. Glede razumevanja samega projekta sta nekaj informacij podala predstavnik organizacije Scambieeuropei g. Stefano Campanari iz Italije in predstavnica organizacije Via Kreaktion Gemeinnutzige UG ga. Anna Kurth. Seveda so se s kratkimi 'power point' predstavitvami predstavile tudi ostale sodelujoče inštitucije iz Zanzibarja in Somalije.
Na tem srečanju je bil sprejet sklep, da se sodelujoči v razširjeni sestavi ponovno srečamo v zadnjem tednu maja (od 26. 5. – 1. 6. 2024) v Keniji, in sicer v glavnem mestu Nairobiju.
 
UTRINKI IZ KIGALIJA
Ruanda je hitro razvijajoča vzhodno afriška država. V mestu je le nekaj stolpnic, sicer pa so zgradbe eno ali dvonadstropne. Po glavnih ulicah mesta je opaziti veliko prizadevanje za urejenost in čistočo, saj odpadkov skorajda ni mogoče opaziti. Seveda je nekoliko drugače na obrobju, kjer so hiše praviloma grajene iz blata in imajo pločevinasto streho, opaziti pa je mogoče tudi odpadke.
Z udeleženci srečanja smo si skupaj v popoldanskem času prvega dne ogledali še vrvež centralne tržnice v Kigaliju. Domačini so tu prodajali sadje, raznovrstne spominke, oblačila, začimbe in številne druge potrebščine, ki jih tukajšnji ljudje potrebujejo za vsakdanje življenje. Številne ženske so sedele tudi za šivalnimi stroji in nudile storitve šivanja. Na tržnici se je praviloma potrebno s prodajalci pogajati za ceno izdelkov, sicer lahko krepko preplačaš samo vrednost izdelka, načeloma pa tudi prodajalec ni zadovoljen, če ni pravega trgovanja. Kupca, zlasti turista, običajno obstopi večje število prodajalcev in mu ponujajo svoje izdelke. Ponujajo nižjo oz. ugodnejšo ceno in seveda kakovostnejše izdelke.
Sam sem se v naslednjem dnevu ogledal še spominski park v spomin na genocid aprila 1994. V tem času je bilo v državi samo v 100 dneh pomorjenih okoli 1.000.000 prebivalcev. Večinoma z mačetami. Večina pomorjenih je bila iz plemena Tutsijev, nekaj pa je bilo tudi Hutsijev, ki so v času prelivanja krvi želeli pomagati sosedom Tutsijem. Povod temu tragičnemu dogodku je bil atentat na predsednika države, ki je bil tedaj iz plemena Hutsijev. Hutsiji so bili v državi muslimanska manjšina. V spominskem centru je fotografska razstava o dogodkih v času genocida, pričevanja posameznikov in zbirka najdenih predmetov iz tega obdobja. Zanimivost centra je tudi v tem, da je tu še razstava o genocidu v Srebrenici (Bosna), pa o genocidu v Vietnamu in Hitlerjevem genocidu nad Judi. Ogledal pa sem si tudi spominski park, urejen v spomin 8 belgijskim komandosom, predsednikovim varnostnikom, ki so bili ubiti v času izbruha nasilja leta 1994.
Sprehod po ulicah Kigalija mi je razkrival življenje tukajšnjih ljudi, ki je v primerjavi z našimi razmerami neprimerno skromnejše in preprostejše. Pri gradbenih podvigih običajno sodeluje veliko število ljudi, tudi ženske. Kamenje, zidake, beton ali malto praviloma nosijo v posodah na glavah. Pri nošnji uporabljajo tudi preprosta nosila, samokolnice pa kakor, da ne poznajo. Pomembnejši objekti so strogo varovani z varnostniki. Pri vstopu v hotel je tako potrebno stvari oddati na preverjanje z detektorjem. Glede same varnosti po mestu pa nisem imel občutka, da bi bilo mesto posebej nevarno za tujce. Deležen sem bil vljudnih besed in prijaznih pozdravov. Turistu oz. tujcu se posamezniki radi ponudijo za lokalnega vodiča, a treba je računati, da se na koncu usluga poplača z nekaj drobiža. Glede na razgovor s posamezniki je mesečna plača posameznikov, ki se uspejo zaposliti, le okoli 100 ameriških dolarjev. Vsak dodatni oz. stranski prihodek je zato za posameznike in družine še kako pomemben.
 
ŠE NEKAJ MISLI ZA KONEC
Sodelovanje v tem Erasmus+ projektu mi zagotovo predstavlja poseben izziv. Seveda je najpomembnejši izziv pripraviti ustrezen program trajnostnega razvoja, ki naj bi ga izvedli v domačen okolju, nato pa izkušnje iz izvedbe primerno deliti z ostalimi udeleženci. Delna težava je seveda v samem jeziku, komunikacija namreč poteka v angleščini, ki pa ni domači jezik nikogar od udeležencev. Druga težava pa je pri pripravi ustreznega izobraževalnega programa, saj povsem konkretnih navodil, kako to izpeljati ni in bo zato potrebna precejšnja mera lastne iznajdljivosti. Seveda pa je pridobivanje takšnih izkušenj nekaj posebnega in edinstvenega. Človeku to omogoča spoznavanje povsem novega sveta in ima hkrati pomembne posledice tudi pri spoštovanju vsega domačega.

Anton Goršin, učitelj strokovno-teoretičnih predmetov in predavatelj