VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

RAZVOJ VIŠJEGA STROKOVNEGA ŠOLSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI

Višje strokovno izobraževanje dopolnjuje oziroma zaokroža ponudbo v terciarnem izobraževanju, postalo je njegov nepogrešljivi del. Čedalje pogosteje se tudi v Evropi poudarja nujnost takega izobraževanja, imenuje se tertiary short cycle education oziroma sub-degree level ali short cycle level (krajše terciarno izobraževanje oziroma kratki terciarni programi). Ugotavlja se, da je to izobraževanje prepoznano kot vitalen del visokošolskega in da pomembno pripomore k razvoju vseživljenjskega izobraževanja. Prav zato se priporoča, naj bo kratko terciarno izobraževanje upoštevano v bolonjskem procesu, naj bo vzpostavljen most med njim in stopenjskim (visokošolskim) študijem. Seveda je treba za to razvijati kreditni sistem, prilogo k diplomi, akreditacijo programov in sistem kakovosti.

V Sloveniji je bil višješolski študij temeljito prenovljen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, saj z uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu ob koncu leta 1993 ta študij na visokošolskih zavodih ni bil več mogoč. Leta 1996 so bili sprejeti prvi novi, evropsko primerljivi dveletni višješolski študijski programi, nastali iz dejanskih kadrovskih potreb gospodarstva. Podlago za ustanovitev višjih strokovnih šol in sprejemanje študijskih programov je omogočil sprejet Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
 

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA GRM NOVO MESTO je dobila akreditacijo za izvajanje programa Kmetijstvo, v drugi polovici leta 2000, prvi študenti so bili vpisani v št. letu 2001/2002.
 

Pričel se je nagli razvoj višješolskega izobraževanja doma in v Evropi, zato se je pokazalo, da je treba spremeniti višješolsko zakonodajo in predpise. Pomanjkljivosti so bile predvsem pri zakonskih določbah glede statusa tako javnih kot zasebnih višjih šol, zagotavljanja kakovosti v njih in nadzora nad njihovim delovanjem, kadrovskih pogojev, položaja študentov in uresničevanja njihovih pravic iz statusa in umestitvi višjega strokovnega izobraževanja v terciarno oziroma ureditev položaja višjih šol in vpeljavo instrumentov, kot so kreditni sistem študija, priloga k diplomi ter zagotavljanje in spremljanje kakovosti.
 

Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI, Ur. l. 86/2004) je bil sprejet avgusta 2004. V njem je upoštevana struktura terciarnega izobraževanja oz. njegova ureditev v drugih državah Evropske unije, še posebej t. i. kratki 2-letni programi. Poklicni standardi, ki so podlaga za nastanek študijskih programov, morajo biti primerljivi zaradi prostega pretoka oseb in priznavanja poklicnih kvalifikacij v državah EU. To je še posebej pomembno zato, ker si Evropa čedalje intenzivneje prizadeva za prepoznaven, pregleden in primerljiv izobraževalni sistem, ki pa mora biti hkrati tudi čim bolj kakovosten.

Novost v zakonu je bila tudi določba, po kateri je omogočeno združevanje šol v Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije. Skupnost višjih strokovnih šol je leta 2006 pridobila soglasje Vlade Republike Slovenije. Skupnost ima pomembne naloge zlasti pri medsebojnem sodelovanju šol, sodelovanju s pristojnimi strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov, ministrstvi, visokošolskimi zavodi ter z mednarodnimi združenji. Višja strokovna šola Grm je tudi članica Skupnosti višjih strokovnih šol RS.

Leta 2013 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI-A, Ur. l. 100/2013), predvsem zaradi pomembnih sprememb znotraj sistema višjega strokovnega izobraževanja, v visokošolskem prostoru in tudi v širšem družbenem okolju.

Vir: spletna stran MIKZŠ

Mreža višješolskih ustanov se je razširila na 49 javnih in zasebnih višjih šol, ki skupaj izvajajo 34 višješolskih študijskih programov.

Vir: spletna stran Skupnost VSŠ.
 

Višja strokovna šola Grm izvaja redni in izredni študij v treh višješolskih študijskih programih:

- UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE (inženir/ka kmetijstva in krajine),
- GOSTINSTVO IN TURIZEM (organizator/ka poslovanja v gostinstvu in turizmu) in
- NARAVOVARSTVO (inženir/ka naravovarstva);

Posamezni program traja dve leti, za izredne študente 3 leta. Izobraževanje se zaključi z diplomsko nalogo in zagovorom. Študijski programi so ovrednoteni s 120 kreditnimi točkami po ECTS (bolonjski sistem).
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra.

Ob zaključku 2014 beležimo 182 diplomantov programa kmetijstvo (inženir kmetijstva); v program smo vpisovali od pričetka višje šole, to je leta 2001 do leta 2006; po prenovi, pa se je leta 2007 ta program preoblikoval v bolonjski z imenom upravljanje podeželja in krajine (inženir kmetijstva in krajine).
V št. letu 2009/10 smo vpisali prve študente v program gostinstvo in turizem (naziv: organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu), kjer smo junija 2012 dobili prve diplomante.
V št. letu 2010/11 smo vpisali prve študente v program naravovarstvo (inženir naravovarstva), jeseni 2013 smo dobili prve diplomante.
Do zaključka leta 2023 je diplomiralo 481 študentov.

Zavod Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma vodi direktorica mag. Mojca Špec Potočar, Višjo strokovno šolo kot organizacijsko enoto pa ravnatelj. Ravnateljica Višje strokovne šole je dr. Mateja Colarič Bajc. Enota Višja strokovna šola tesno sodeluje tudi z ostalimi enotami Grma Novo mesto, ki so Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija (ravnateljica ga. Marjana Kos), Srednja šola za gostinstvo in turizem (ravnateljica ga. Maja Skubic Avsec), Dijaški in študentski dom (ravnateljica ga. Martina Kralj) ter Medpodjetniški izobraževalni center (vodja dr. Jože Podgoršek), kjer opravijo študenti večino praktičnega izobraževanja na različnih področjih. Praktično izobraževanje opravijo tudi pri drugih delodajalcih, nekateri tudi v domačih podjetjih/kmetijah.

Organi višje šole, ki je organizirana kot organizacijska enota so:

-STRATEŠKI SVET (8 članov, 6 letni mandat, vodi ga predsednik)
-RAVNATELJICA
-PREDAVATELJSKI ZBOR (v št. letu  23/24: 30 predavateljev, 2 inštruktorja in 1 laborant, vodi ga ravnatelj), letno ima 2-3 seje.
-ŠTUDIJSKA KOMISIJA (3 člani, 4 letni mandat, vodi jo predsednik), letno ima 4-5 sej.
-KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI (7 članov, vodi jo predsednik), letno ima 2-3 seje.
-STROKOVNI AKTIVI (sestavljajo predavatelji istega predmeta oz. predmetnega področja ali sorodnih predmetov; aktiv za kmetijstvo, aktiv za živilstvo in gostinstvo, aktiv za turizem, aktiv za naravovarstvo, aktiv za področja ekonomike, poslovanja, trženja, poslovnega sporazumevanja in zakonodaje, aktiv za praktično izobraževanje, aktiv za raziskovalno delo in aktiv za spremljanje in izvajanje SKP in EU projekte), letno imajo 2-3 srečanja.
- ŠTUDENTSKI SVET (vodi ga predsednik, študent).

Referat za študijske in študentske zadeve: Irma Svetec Hudoklin
 

Knjižnica: Anica Možina
Koordinator Erasmus+: Barbara Turk

Organizatorji praktičnega izobraževanja: Ana Marjanović (upravljanje podeželja in krajine, naravovarstvo), dr. Sebastjan Repnik (gostinstvo in turizem)